»Del razstave, ki se imenuje Udarnica, govori o tem, kako se spreminja podoba ženske. Oddaljuje se od ženskih zgodb, od osebnosti in se, pogojno rečeno, spreminja v nabor dosežkov in nagrad. Ženska mora biti 'superženska'.«

»Opazimo, kako se ženske podobe spreminjajo. Niso bile vse delavke. Bile so tudi premožne ženske, ki so v okviru svojih možnosti v prostem času skušale narediti nekaj koristnega.«

»Se sprašuje, kako se telesa spreminjajo, kako se prilagajajo pritiskom družbe in kako se poskušajo osvoboditi njenih omejitev, pri čemer se osredotoča zlasti na žensko telo.«

»Kako bomo v prihodnje ločevali lažne podobe od realnih? Težko.«

»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«

»Cilj razstave je pojasniti, kako je država izbrala določene podobe, prototipe in klišeje, ki so postopoma prešli v kolektivno zavest.«

»V Preostankih preizprašujem, kaj vse je lahko podoba. Ali lahko neko pomensko podobo, morda celo lepoto, najdemo v zavrženih preostankih nečesa, kar je bilo nekoč namenjeno kot nosilec podobe?«

»Išče, kako v kiparstvu in slikarstvu prikazati človeka, ki ni samo materialna podoba, ampak tudi energija, ki jo oddaja.«

»Kot kuratorju se mi zdi najbolj problematično to, kako je država spregledala ženske kolegice moških umetnikov.«